Nefunkcionalne zahteve

Nefunkcionalne zahteve, imenovane tudi nefunkcionalni atributi ali zahteve glede lastnosti sistema, so zahteve, ki ne opisujejo, kaj sistem počne (to so funkcionalne zahteve), ampak kako dobro to počne ali kakšne lastnosti ima pri izvajanju svojih funkcionalnosti. Nefunkcionalne zahteve se osredotočajo na merljive lastnosti sistema, kot so zmogljivost, varnost, zanesljivost, uporabniška izkušnja in druge vidike, ki vplivajo na celotno delovanje sistema. Tu je nekaj primerov nefunkcionalnih zahtev:

Zmogljivost: Nefunkcionalna zahteva glede zmogljivosti določa, kako hitro in učinkovito mora sistem izvajati določene naloge. Na primer, sistem mora zagotavljati odzivnost v manj kot 2 sekundah po vsaki uporabniški interakciji.
Varovanje podatkov: Nefunkcionalna zahteva glede varnosti opisuje, kako mora sistem varovati podatke in informacije ter zagotavljati zaščito pred nepooblaščenim dostopom.
Zanesljivost: Ta zahteva se nanaša na zanesljivost sistema in njegovo sposobnost, da deluje brez napak in izpadih. Sistem mora zagotavljati 99,9 % razpoložljivost v letu.
Uporabniška izkušnja: Nefunkcionalne zahteve glede uporabniške izkušnje določajo, kako enostaven je sistem za uporabo in kako dobra je uporabniška izkušnja. Na primer, sistem mora biti prilagodljiv za različne naprave in zaslonske ločljivosti.
Prilagodljivost: Ta zahteva se nanaša na sposobnost sistema, da se prilagaja spremembam in razširitvam brez velikih težav. Sistem mora omogočati enostavno vgradnjo novih funkcionalnosti.
Skalabilnost: Nefunkcionalna zahteva glede skalabilnosti opisuje, kako dobro se sistem lahko razširi, da se spopade z večjimi obremenitvami. Na primer, sistem mora biti sposoben obdelovati 100.000 uporabnikov hkrati.
Vzdržljivost: Ta zahteva opisuje, kako dobro se sistem obnaša pod obremenitvijo ali v primeru okvar. Sistem mora biti odporen na izpad električne energije in zagotavljati varno obnovitev po izpadih.

Nefunkcionalne zahteve so ključnega pomena za načrtovanje, razvoj in testiranje sistema, saj zagotavljajo, da bo sistem ustrezal pričakovanjem uporabnikov in izpolnil vse potrebne lastnosti. Poleg tega pomagajo pri določanju standardov za spremljanje in merjenje uspešnosti sistema po implementaciji.